Graphic agency

Morda bo marsikoga presenetil podatek, da je v Sloveniji preko 65.000 otrok, ki jim pripada preživnina, in da je med njihovimi starši, ki bi morali plačevati preživnino, kar precej takšnih, ki so neplačniki – uradno kar 3.800, neuradno še več.
Kaj je razlog, da starši ne plačujejo preživnine, je sicer težko reči – včasih preživnine ne želijo plačevati, spet drugič so neplačniki zato, ker so v težki finančni situaciji. A dejstvo je, da je vzdrževanje otrok za samohranilke oziroma samohranilce težavno, če pri tem nimajo pomoči drugega starša.
Država skuša na tem področju zadeve vsaj nekoliko urediti, zato pomaga preko Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada, ki je izplačal nadomestilo preživnin omenjenim 3.800 otrokom – vendar je bilo povprečno nadomestilo na otroka zgolj slabih 82 evrov, kar seveda še zdaleč ne zadošča.

Kadar ljudje na svojem delovnem mestu niso zadovoljni, kadar nimajo prijetnega šefa ali sodelavcev, pogosto potožijo, da gre za mobing. Vendar pa je žal tako, da je takšno mnenje pogosto neupravičeno. Ne moremo namreč reči, da gre za mobing, če se šef vedno znova jezi, ker zjutraj zamudite, ker imate predolg odmor za kosilo, ker ponavljate vedno iste napake, ali ker dejansko naredite premalo. Mobing pač ne sme služiti kot izgovor za slab odnos do dela ali celo za lenobo. Prav tako ne gre za obliko mobinga, kadar se zaradi tega na vas jezijo sodelavci, ki morajo namesto vas opravljati vaše delo. Povsem razumljivo je namreč, da jih to ne veseli in, da imajo zaradi tega na vaš račun kar veliko pripomb. Morda se zaradi tega res počutite nekoliko »osamljene« od delovne skupine, vendar še zdaleč ni šlo za trpinčenje in izrinjenje, kot ga poznamo pri mobingu.

Mediacija je reševanje sporov mnogo boljša od sodnih postopkov, saj je njen glavni cilj doseči zadovoljstvo vseh sprtih oziroma vpletenih strani tako, da bodo vsi najbolj zadovoljni – ne določa torej zmagovalcev in poražencev, temveč si prizadeva, da »bo volk sit in koza cela«.
Mediacija je lahko izjemna učinkovita, kadar imata sprti strani željo, da se pride do dogovora čim hitreje in čim ceneje, saj se v večini primerov lahko zaključi že po nekaj urah. Mediacija namreč poteka pod vodstvom mediatorja, ki skuša sprti strani voditi k dogovoru, ki predlaga rešitve in spodbuja sodelovanje, to pa vodi v obojestransko zadovoljstvo – za razliko od sodnega postopka, kjer se lahko zgodi, da zaradi zakonov in predpisov, ki ne upoštevajo specifike posameznih situacij, nazadnje ni zadovoljen nihče, zaradi česar sledijo pritožbe, postopek pa se vleče v nedogled.

Z bivšim možem sva se pred nekaj meseci odločila za ločitev, saj nisva več našla stika, ki je potreben za skupno življenje. Mislila sem, da bo to precej zapletena zadeva, a ker sva se z njo oba strinjala, je ločitev stekla precej hitro. Z delitvijo premoženja ni bilo težav, saj se je moj bivši mož odločil, da ne želi obdržati skupnega stanovanja in mu njegovega deleža tudi ni potrebno izplačati, bo pa obdržal avto, ki je bil vreden kar precej. Tako sva lastnino razdelila precej hitro in vse skupaj potrdila pri notarju.
Mnenje, da je lahko ločitev mučna, je torej privlečeno za lase – to velja zgolj v primerih, ko se partnerja ob razvezi ne strinjata o delitvi premoženja, ali takrat, ko ločitev ni želja obeh.

Včasih se življenjska situacija tako neprijetno zaplete, da se dolgov ni mogoče znebiti oziroma jih poplačati – in takrat pride na vrsto rubež. Najprej vam običajno odvzamejo denarna sredstva, nato pa pride na vrsto še rubež premičnin oziroma tistega, kar imate v svojem domu. Kar gotovo ni prijetno, vendar je za vas kot dolžnika še vedno bolje, kot če bi vam odvzeli nepremičnino, torej vaš dom.
Izvršitelj označi za rubljenje predmete, s katerimi se bo lahko poplačal vaš dolg – do višine, ki jo dejansko dolgujete, z obrestmi vred. Običajno se odloči za rubež vrednejših stvari, torej tistih, s katerimi bo vaš dolg najhitreje poplačan, na primer hladilnika, televizije, mikrovalovne pečice in tako naprej. Označijo se lahko vse stvari v vašem domu, torej tudi na primer računalnik v otroški sobi – s stališča izvršitelja je vse to vaša lastnina, ki lahko pripomore k poplačilu dolga.

Postopek izvršbe je popolnoma enostaven – tako kot ob današnji praksi zamujanja pri plačilih tudi mora biti. To pomeni, da lahko pridete do denarja, ki vam ga dolgujete, precej hitro.
Za začetek izvršbe morate preko portala e-sodstvo izpolniti obrazec, v katerem navedete svojega dolžnika in višino dolga (ki izhaja iz verodostojne listine, na primer računa), ter poravnati sodno takso. Po plačilu takse se na Okrajnem sodišču v Ljubljani pripravi predlog za izvršbo, ki ga na svoj naslov prejmeta tako dolžnik kot upnik.
V kolikor se dolžnik ne pritoži in tudi ne poravna svojega dolga (čeprav se ga bo v večini primerov potrudil, da mu ne bi blokirali bančnega računa), prejmeta dolžnik in upnik sklep o izvršbi, prav tako pa ga prejmejo vse banke, pri katerih ima dolžnik odprt račun (v primeru s.p. tudi banka, pri kateri ima osebni račun). Nato je treba le še počakati, da postane izvršba pravnomočna, in dolgovani znesek bo kmalu pri vas.

Včasih je bila izterjava nekoliko manj pogosto uporabljena praksa, predvsem zato, ker podjetja niso sprejemala tako visokih tveganj kot danes. Kadar so se odločila za zelo velike posle, ti običajno niso potekali tako, da je podjetje opravilo drago delo, nato pa čakalo na plačilo. Veliko bolje je bilo poskrbeti za odkup terjatve pri banki, ki je z obema udeležencema (dolžnikom in upnikom) podpisala tripartitno pogodbo, in zadeva je bila hitro urejena – dolžnik je po plačilnem roku plačal banki, upnik pa je dobil svoje denar že mnogo pred tem, in izterjava ni bila potreba (oziroma se je z njo ukvarjala banka). Danes pa je žal tako, da banke nočejo več na ta način kreditirati poslov oziroma podjetjem ne zaupajo – odkupi terjatev so nekaj, kar se ne dogaja več, in zato je veliko podjetij pač prisiljenih čakati, kdaj bo denar vendarle prišel, vmes pa životariti.

Izbrisani, ki jim je bilo z leta 2010 sprejeto Novelo Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji končno omogočeno, da lahko poskrbijo za svoje bivališče v Sloveniji, žal v mnogih primerih še do danes niso dosegli, da bi se jim status stalnega rezidenta dejansko priznal. Tisti izbrisani, ki jim za to še ni uspelo poskrbeti, lahko tudi s pomočjo brezplačne pravne pomoči pri Mirovnemu društvu poskrbijo, da jim bo najprej omogočeno urediti dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji (s statusom tujca), kasneje pa lahko poskusijo pridobiti tudi slovensko državljanstvo (v kolikor jim je to v interesu oziroma v kolikor za to izpolnjujejo pogoje.) Poleg ureditve statusa, pa se lahko izbrisani ravno tako odločijo, da bodo zaradi nepravnega izbrisa in škode, ki jim je bila s tem povzročena, zahtevali odškodnino.

Denarna socialna pomoč je pomoč, ki se jo dodeli zgolj na podlagi preverjanja prihodkov in lastnine vlagatelja ter njegovih družinskih članov. Da bi bila denarna socialna pomoč dodeljena pravično oziroma ne bi finančnega položaja še poslabšala, pa se nekatero premoženje pri dodelitvi ne upošteva. Tako so izjema stanovanje oziroma hiša, v kateri vlagatelj in njegova družina prebivata, če gre za »normalen« dom, ne pa luksuz, seveda. Ne upošteva se osebnega vozila, ki po svoji vrednosti ne presega 28-kratnika minimalnega dohodka, prav tako pa se ne upošteva vozil, ki so namenjena za prevoz gibalno oviranih oseb. Ravno tako se ne upoštevajo niti vozila, ki niso v lasti vlagatelja ali družine, temveč so zgolj v njihovem najemu, torej »na lizing«.

Pravni nasveti so vedno dobrodošli, saj se naša zakonodaja in predpisi precej hitro spreminjajo, zato lahko hitro narediš napako, če nisi poučen. To se običajno pozna predvsem na debelini denarnice, kajti vsi predpisi so pač veljavni zaradi želje po regulaciji – in ta je možna le, če za nespoštovanje predpisov ali zakonov veljajo sankcije (običajno v finančni obliki).
Pravni nasveti se izkažejo za dobrodošle skoraj na vseh področjih življenja. Danes si le malokdo upa podpisati pogodbo za kredit, vložiti papirje za razvezo, se pritožiti na zavarovalnico ali dati odpoved v službi, ne da bi se pred tem posvetoval, kako naj ravna, da bo prav. Verjemite – institucije, korporacije in celo majhna podjetja znajo dobro poskrbeti, da gredo stvari na njihov mlin, zato se mora tudi »majhen človek« na področju prava vse bolj znajti.